Župnija Ljubljana – Polje
Župnija Ljubljana Polje, nekdaj župnija Device Marije Vnebovzete na polju, kasneje v Polju je bila ustanovljena leta 1783. Pred tem je bila uvrščena pod Šentpetrsko prafaro, kot tudi vsi kraji na vzhodu Ljubljane.
V času vladanja cesarice Marije Terezije in njenega sina Joževa II. sta sprejela številne reforme, s katerimi sta skušala urediti cesarstvo. Posegla sta tudi na področje Cerkve. V tem času je bil ljubljanski knezoškof, grof Karol Herberstein, ki je pomagal cesarju pri njegovih cerkvenih reformah. Delitev župnij na manjše je začela pripravljati že cesarica, a jo je smrt prehitela, zato je z njenim delom nadaljeval sin in tako predlagano reformo in z njo povezane ustanovitve novih župnij, tudi izpeljal.
V novoustanovljeni župniji je bilo dvanajst vasi: Besnico (čez pet let so jo pridružili župniji sv. Lenarta v Sostrem), Sneberje, Zgornjo in Spodnjo Zadobrovo s podružnico sv. Tomaža, Zalog, Spodnji in Zgornji Kašelj s podružnico sv. Andreja, Vevče, Slape s podružnico sv. Jakoba, Studenec in Fužine. Župnija je tedaj imela 261 hiš, s 1.172 prebivalci.
Vasi z imenom Polje ali Devica Marija Vnebovzete v Polju ob ustanovitvi nove župnije še ni bilo. Hiše okrog cerkve so pripadale naselju Slape. Cerkev Device Marije Vnebovzete na polju ali nemško Maria Feld je bila dolga stoletja zelo priljubljena romarska cerkev. Na božjo pot so prihajali krajani okoliških vasi, zlasti pa Ljubljančani.
Iz dveh podružničnih cerkva (sv. Andrej in sv. Tomaž) sta bili ustanovljeni novi župniji. Leta 1975 je bila ustanovljena župnija Ljubljana Zalog-Kašelj in leta 1980 še župnija Ljubljana Zadobrova. Cerkev sv. Jakoba pa je bila že konec 18. stoletja podrta.
Danes živi na območju župnije Ljubljana Polje približno 10.000 prebivalcev. V Polju je tudi ednino pokopališče v celotni četrtni skupnosti. Tako se pogrebi izvršujejo iz vseh treh župnij tu ali pa na Ljubljanskih Žalah.
Cerkev je zelo lepa, s skrbno urejeno okolico. Zaradi starosti je potrebnih veliko vzdrževalnih del. Poleg cerkve stoji na novo zgrajeno župnišče, saj je bilo staro še iz leta 1895, ko so ga morali zgraditi na novo. Poleg župnišča je tudi velika dvorana, kjer se srečujejo župljani in prirejajo številna predavanja ter druge dogodke. Desno od cerkve stoji starejši objekt, ki je namenjen cerkvenemu ključarju.
Notranjost cerkve je zgrajena v renesančnem stilu. Glavni oltar je posvečen Devici Mariji Vnebovzeti. Cerkev ima več stranskih oltarjev.
Župnijo vodi Janez Bernot, župnik in njemu pomaga duhovni pomočnik Jožef Drolc. V župniji deluje tudi župnijska Karitas. Nanjo se obrača vedno več ljudi, ki so potrebni pomoči, saj je v zadnjem času v kraju zrastlo več stanovanjskih objektov, v katerih prebivajo večinoma socialno ogroženi prebivalci.
Ogled cerkve je zelo priporočljiv, saj je mogoče videti izredno lepo izdelano notranjost iz srednjega veka, ki je bila večkrat popravljena oziroma skrbno vzdržana. Marsikateri vernik pa v njej najde tudi dušni mir.
Župnija Zadobrova
Župnija Zadobrova se razprostira na severovzhodnem obrobju Ljubljane, ki jo sestavljajo naselja Zg. in Sp. Zadobrova, Sneberje in del Novega Polja. V župniji je okoli 3.200 prebivalcev, od tega jih je katolikov približno 2/3.
Kraj se v listinah prvič omenja leta 1348 z dvema imenoma Hard in Hard in dem Dobrova. Cerkev naj bi bila postavljena v začetku 16. stoletja, predvideva se, tako kot Kašeljska cerkev, da sta bili postavljeni okoli leta 1520, čeprav nekatri zapisi pričajo, da naj bi bila postavljena šele leta 1526. Prva cerkev je bila lesena in je kmalu po postavitvi zgorela, zato je bilo treba postaviti novo. Takrat so verniki postavili zidano cerkev, ki jo je 28. 9. 1603 posvetil škof Tomaž Hren. Ob posvetitvi cerkve in so imeli tudi slovesnost birme. Zakrament svete birme je tedaj prejelo približno 400 vernikov.
Posvetitev cerkve se verniki spominjajo še danes, ko v septembru praznujejo žegnanjsko nedeljo.
Gre za tipično taborsko cerkev, ki je obdana z kamnitim obzidjem, zidana v značilnem baročnem stilu. V njej je glavni oltar posvečen sv. Tomažu, ima pa še dva stranska oltarja.
Cerkev je skozi stoletja spadala pod Šentpetrsko prafaro in je bila v letu 1783 priključena novoustanovljeni župniji Device Marije Vnebovzete v Polju.
Župnija sv. Tomaža je bila ustanovljena 15 8. 1980. Poleg stare cerkvice, so tega dne posvetili temeljni kamen za izgradnjo nove cerkvice in njej pripadajočemu pastoralnemu objektu.
Nov pastoralni objekt ima učilnice in prostor za bogoslužje. Glavni del oltarja je posvečen sv. Tomažu, ki stoji ob vstalem Kristusu. Na levi strani je Mati Marija in na desni Friderik Baraga. Stranska okna služijo kot križev pot. Prostor je zgrajen moderno s pridihom ohranjanja tipičnih elementov preteklosti, ki so bile značilne za gradnjo cerkva.
Prvi župnik novoustanovljene župnije je bil Jože Milčinovič. Leta 1991 ga je nasledil Jože Traven, njega pa avgusta 2009 Milan Grden. Od avgusta 2014 vodi župnijo mag. Boris Žerovnik.
Krajani so z župnijo zelo povezani. To dokazujejo z obiski svete evharistije in izredno povezanostjo pri izvajanju številnih del in nalog povezanih s cerkvijo.
Odpiralni čas:
ponedeljek do petek: 08:30 - 13:00
Župnija Ljubljana Kašelj – Zalog
Župnija Ljubljana Kašelj – Zalog je bila ustanovljena 28. 12. 1975, ko jo je slavnostno razglasil in blagoslovil tedanji nadškof dr. Jožef Pogačnik. Do takrat je bila to podružnična cerkev Device Marije Vnebovzete v Polju.
Svetih maš so se udeleževali krajani Zaloga, Kašlja in Podgrada. Kasneje pa sta bila pod župnijo uvrščena tudi kraja Gradovlje in Gostinca, ki sta pripadala Župniji Dolsko.
S postavitvijo nove osnovne šole in izgradnjo montažnega naselja ter blokov se je številko krajanov močno povečalo, zato so bila bogoslužja v mali Kašeljski cerkvici premajhna za vse vernike.
Že takrat je prvi župnik, ki je bil dodeljen v župnijo, začel razmišljati o izgradnji novega bogoslužnega centra. Žal pa je do uresničitve preteklo mnogo let.
Prva gradbena dela so se začela spomladi leta 1999. Dela so se počasi nadaljevala. Danes v novi cerkvi, ki je posvečena Angelom varuhom deluje vsakodnevno bogoslužje, mladina posluša in se uči božjo besedo od ponedeljka do petka. Župnišče je v sklopu cerkve in veroučnih učilnic.
Verniki s svojim delom zelo pomagajo pri urejenosti pastoralnega centra, prav tako pa so dobro vključeni v delo župnišča.
Na zemljišču cerkve v Zalogu so domačini postavili tudi kapelico Lurške Matere Božje in velik križ, ki ponazarja, da gre za cerkev, saj je nova cerkev zgrajena v modernem arhitekturnem stilu.
Župnija ima Župnijski pastoralni svet, več delovnih skupin, več pevskih zborov, pritrkovalce, jasličarje … Bogoslužje je v zaloški cerkvi, razen ob nedeljah, ko je ob 8.30 sveta maša v Kašeljski cerkvi sv. Andreja.
Župniki v Župniji Ljubljana Kašelj – Zalog so bili Frantar Franci, Anton Perčič in Andrzej Gosek ter njegov duhovni pomočnik Drago Žumer.
Župnija Ljubljana Kašelj – Zalog je edina župnija v četrtni skupnosti, ki ima poleg matične cerkve tudi podružnično cerkev. Kljub temu, da je v Zalogu nova cerkev, številni verniki še vedno radi obiskujejo staro cerkev. Bogoslužje je v njej le ob nedeljah, verskih praznikih in ob Kašeljski nedelji, ko je še posebno slovesno.
Krajani si močno želijo, da bi imela župnija tudi svoje pokopališče. Več stoletji so bili odvisni od pokopališča v Polju, še prej pa od pokopališče Šentpetrske prafare. Želje so uresničljive, saj se kraji hitro širijo s prebivalstvom, ki želi živeti v okolju, ki ga obdaja neokrnjena narava, kar ta del župnije vsekakor je.
2024 vse pravice pridržane ČS Polje. Izdelava: BNSPLET