V zgodovino so se zapisale tudi pomembne osebe, ki so prebivale v naših krajih. Tako so ponesle v svet prepoznavnost kraja, njenih ljudi in običajev. Ni je vasi v četrtni skupnosti, ki ne bi imela več takšnih osebnosti.
mizar (od 1875 do 1914) in pogrebniška delavnica
41. let je bil kapelnik Vevške godbe
najboljši Kranjski in Avstrijski telovadec in bil leta 1912 na olimpijadi v Stockholmu
rojen leta 1922, obiskoval Kmetijsko šolo Grm pri Novem Mestu in nato študij nadaljeval po II. svetovni vojni na Dunaju, kjer je postal svetovno znan botanik; danes živi v Steinfeldu v Avstriji in piše poučne knjige iz svojega strokovnega dela
24. 4. 1799, Kranj – 15. 2. 1875, Ljubljana – gospodarstvenik, ustanovitelj Papirnice Vevče
(1877 – 1968) operni pevec, ki je večino svojega časa preživel v Zagrebu; nastopal na več kot 3.000 koncertih, v operetah in najbolj zahtevnih vlogah v operah, kot glavni pevec
(1901 – 1997) skladatelj in harmonikar, ki je po II. svetovni vojni zelo veliko nastopal na Radiu Slovenija
(1919 – 1985), generalmajor, predavatelj v Višji vojaški akademiji in poveljnik divizije ter avtor knjige o bitki na Jančah; po vojni velik družbeni delavec
9. 9. 1834, Ljubljana – 12. 1. 1887, Gorica – naravoslovec in slovenski pisatelj, ki se je po smrti očeta z materjo in bratom preselil v Zalog in po materini smrti je skrb za siroti prevzela materina sestra, Ana Bezlajeva, zato je pisatelj večino otroštva preživel v Sp. Kašlju
rojen 1923 – ekonomist in univerzitetni profesor, avtor številnih knjig, ki jih je izdal v 70. letih prejšnjega stoletja in so bile čisto nasprotje socialistični ekonomiji
(1848 – 1892) – pravniški pisec, dramatik in velik družbeni delavec
mehanik in trgovec iz Zg. Kašlja, ki je uvažal kolesa nemških in avstrijskih znamk ter jih prodajal na Kranjskem; okoliškim domačinom je prodajal rabljena in obnovljena kolesa, pa še ta na obročno odplačevanje
(1850 – 1889) – učiteljica in pesnica v Kobaridu in »planinska roža« Simona Gregorčiča
(1837 – 1899) – gospodarstvenik in narodnoobrambni delavec; v Ljubljani ustanovil trgovino in jo povzdignil v eno največjih trgovin v takratni deželi; bil predsednik trgovske in obrtne zbornice
(1848 – 1905) – načelnik Železniške postaje Zalog, pesnik, publicist, prevajalec in igralec; pisal rodoljubne in ljubezenske pesmi, ki jih je zbral v zbirki Moja deca
nadučitelj in prvi ravnatelj v Osnovni šoli Zalog, vodil jo je od leta 1910 do 1928
posestnik in trgovec s parno pekarno v Zalogu
(1877 – 1948) – gospodinja, prodajalka, lastnica trgovine v Pristanišču Zalog
kmet s končano veliko maturo, kupil posestvo v Zalogu, kjer so imeli kasneje veliko kmetijo »pri Plevnik«, žago in mlin; intenzivno se je ukvarjal s sadjarstvom in poleg nadučitelja vodil Sadjarski krožek v Zalogu
duhovnik in misijonar
prvi župan Občine Zalog leta 1812
namestnik prvega župana v Občini Zalog
avtor knjige Naš Zalog
avtorica knjige Rečno pristanišče Zalog in knjige Ob bistrem potoku je mlin, cin cin …
avtorji knjige Rdeči Zalog
avtorji knjige 100 let šolstva v Zalogu
(1898 – 1985) – učitelj, politični delavec in publicist
doktor kemijskih znanosti, raziskovalec na Kemijskem inštitut v Ljubljani, izredni profesor na Ljubljanski univerzi, zbiratelj podatkov o zgodovini Podgrada, predsednik Kulturnega društva Podgrad in avtor knjig Zgodovina Podgrada, Podgrad pri Ljubljani in Ostrovrhar – nov slovenski mit
vaški pevec, zbiratelj zgodovinskih dokumentov domačega kraja, avtor dveh knjig Povest o grofični in ribiču ter S pesmijo in harmoniko
gospodarstvenik in politik, ki kupi leta 1882 grad nad Podgradom
kupita grad leta 1916 in nato še kemično tovarno, ki so jo domačini imenovali Oljarica
(1840 – 1883) – pedagog, vsestranski reproduktivni glasbenik in prvi šolski upravitelj v Osnovni šoli Polje, ustanovitelj Glasbene matice
(1810 – 1870) – avtor ponarodele pesmi Otok blejski
nadučitelj v Osnovni šoli Polje vse od leta 1883 do 1910; posvečal se je pouku odraslih kot pevovodja, sadjar, vrtnar in čebelar
gostilničar iz Polja; član ribiške družine in imel v zakupu velik del ribjega področja Ljubljanice in Save; gostitelj kralja Petra II. in dvorni lovec
zdravnik iz Device Marije Vnebovzete na polju
zdravnik iz Device Marije Vnebovzete na polju, sadjar in čebelar
(10. 9. 1923, Logatec – 20. 3. 2007, Ljubljana) slovenski filmski scenarist in režiser
avtorja knjige Polje, kdo bo tebe ljubil …
(1881 – 1962) – gostilničar, trgovec in trgovec z drvmi ter župan Občine Polje
v letih od 1936 pa vse do začetka II. svetovne vojne je prebival pri svojemu prijatelju Franciju Hlebšu iz Boštečnikovega in se skrival pred »roko pravice«, zaradi kritičnih socialnih romanov, v katerih je opisoval kmečko in delavsko življenje
pobudnik prosvetnega življenja v Zadobrovi; napisal in dramatiziral igro Uničena mladost
napisal igro V boj za staro pravdo; velik kulturni delavec v Zadobrovi
napisal dramsko igro Stražni ognji
sta skupaj napisala dramsko igro Črna žena (besedilo pa predelala po stari igri Sovraštvo in ljubezen)
babica za vasi Zg. in Sp. Zadobrova ter Sneberje v 20. stoletju vse do II. svetovne vojne
avtorji knjige Podobe krajevne zgodovine v sliki in besedi: Zadobrova – Sneberje
župan Karel Bezlan
župan Franc Hočevar – kmet in gostilničar v Polju
župan Jakob Vodnik – kmet in gostilničar v Zalogu
župan Luka Strah – kmet v Sp. Zadobrovi
župan Janez Plevnik – kmet in gostilničar v Sp. Kašlju
župan Jakob Dimnik – mesar in gostilničar v Polju
gerent* Janez Dimnik – kmet in gostilničar v Zalogu
gerent Janez Jamšek – kmet iz Zg. Kašlja
gerent Janez Dimnik – kmet in gostilničar v Zalogu
gerent Franjo Kavčič – nadučitelj v pokoju iz Polja
župan Feliks Svetek – mizar iz Slap
župan Franc Kukovica – tovarniški delavec v Polju
gerent Josip Medic – ekonom v bolnišnici na Studencu
župan Ivan Gartroža – kmet, gostilničar, trgovec in lesni trgovec v Sp. Zadobrovi
župan Janez Jamšek – kmet v Zg. Kašlju
župan Ivan Keber – kmet na Studencu
*župan v času stare kraljevine SHS
2024 vse pravice pridržane ČS Polje. Izdelava: BNSPLET